Nova navodila slovenskih škofov v zvezi z epidemijo!

V skladu s trenutnimi navodili bodo svete maše med tednom ob 18. uri v cerkvi na Bregu. Prednost pri udeležbi imajo svojci oz. tisti, ki so darovali za sv. mašo. Vse vernike prosimo za razumevanje in spoštovanje tega napotka. Največje dovoljeno število ljudi glede na velikost cerkve je 6. Člani istega gospodinjstva štejejo za eno osebo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH JE SVETA MAŠA BREZ PRISOTNOSTI LJUDSTVA! Sv. obhajilo je mogoče prejeti med 10,30 in 11,00 uro. Vse prosimo in pozivamo, da spoštujete predpise NIJZ!

Vsem, ki ste se v teh dneh spomnili župnije z nakazilom na TRR se iskreno zahvaljujemo. Bog povrni!

Verouk še vedno poteka na daljavo.

2. POSTNA NEDELJA, 28.02.2021

»Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«
(Mr 9; 7)

Evangeljski odlomek nas popelje na goro, kjer se Jezus v molitvi posebej tesno poveže z Očetom, tako zelo, da se spremeni celo njegova zunanja podoba. Učence, ki so mu bili najbližji – Janeza, Jakoba in Petra – Jezus vzame s seboj in bili so priča spremembi, ki jo molitev, ta živa naveza z Bogom Očetom, povzroči celo Jezusu. Peter, ki ga je jezik rad prehiteval, izrazi, kar čuti, namreč, da jim je dobro tam, kjer so in tudi, da bi na tem kraju, predvsem pa v tem stanju, kar ostal – za vedno. Očaran in presunjen je nad spremembo in prikazanjem Mojzesa ter Elija, dveh najbolj markantnih starozaveznih prerokov. Nato se zasliži še glas, ki potrdi dejstvo, da je Jezus Božji Sin. Verjetno si vsi lahko predstavljamo, da so bili ti trije učenci prestrašeni, pretreseni in zmedeni. Ko se vračajo z gore, jim pa še Jezus zabiča, naj nikomur ne govorijo o tem, kar so doživeli.

Živa naveza z Bogom spreminja človeka. Najprej navznoter, sčasoma pa tudi zunanjost, saj je znano, da človek izraža na ven natanko tisto, kar nosi v sebi. Če je človek poln Božje bližine in navzočnosti, se to zelo pozna v človekovem obnašanju, mišljenju in delovanju. Kadar smo v živem stiku z Bogom, takrat se tudi nad nami sliši glas “ta je moj ljubljeni sin – ta je moja ljubljena hči…”