Pobožnost rožnega venca ima korenine v izkušnji kristjanov iz prvih stoletij, ko so puščavski očetje ponavljali molitve v litanijski obliki. Po 6. stoletju so nekateri verniki začeli ponavljaje moliti prvi del sedanje zdravamarije (drugi del je bil dodan šele v 16. stoletju). Proti 12. stoletju je bil določen Psalterij zdravamarije, ki so ga ponavljal skupaj 150-krat (po številu Davidovih psalmov).

V prvi polovici 15. stoletja je dominikanec Alano de la Roche opredelil niz rožnega venca s premišljevanjem o vseh treh skrivnostih – vesele, žalostne in častitljive. Takšno zgradbo molitve je dokončno potrdil papež Pij V. z bulo Consueverunt romani Pontifices. Prav molitvi rožnega venca je ta papež pripisal zmago krščanske čete v Lepantu proti islamski vojski 7. oktobra 1571 in na ta dan postavil tudi praznik rožnovenske Matere Božje. Leta 2002 je s pismom Rožni venec Device Marije papež Janez Pavel II. poudaril kristološki značaj rožnega venca in dodal svetli del rožnega venca s skrivnostmi o javnem Jezusovem delovanju.
(VIR: www.Druzina.si)

Danes pogosto slišimo, da je to “dolgočasna in enolična” molitev. V poplavi močnih in eksplozivnih dražljajev, ki smo jih vajeni z različnih ekranov je tempo in narava molitve že sama po sebi diametralno nasprotna. Skozi rožni venec spremljamo Marijino in s tem Jezusovo življenje. Če se zamislimo nad pomenom besed, ki jih pogosto naveličano in avtomatsko izgovarjamo, bomo morda obstali ob nedoumljivo skrivnosti učlovečenja Božjega Sina, njegovega življenja, trpljenja in vstajenja. Tudi to je – molitev.

Za vse, ki boste morda letos prvič molili rožno venec še nekaj napotkov:

1. Veseli del (molimo ob ponedeljkih in sobotah)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam poživi vero;
  2. ki nam utrdi upanje;
  3. ki nam vžgi ljubezen.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela;
  2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila;
  3. ki si ga Devica rodila;
  4. ki si ga Devica v templju darovala;
  5. ki si ga Devica v templju našla.

2. Svetli del (molimo ob četrtkih)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam daj duha pokorščine;
  2. ki nam daj srečo uboštva;
  3. ki nam podeli milost čistosti.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je bil krščen v reki Jordan;
  2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež;
  3. ki je oznanjal Božje kraljestvo;
  4. ki je na gori razodel svoje veličastvo;
  5. ki je postavil sveto evharistijo.

3. Žalostni del (molimo ob torkih in petkih)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam utrdi spomin;
  2. ki nam razsvetli pamet;
  3. ki nam omeči voljo.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je za nas krvavi pot potil;
  2. ki je za nas bičan bil;
  3. ki je za nas s trnjem kronan bil;
  4. ki je za nas težki križ nesel;
  5. ki je za nas križan bil;

4. Častitljivi del (molimo ob sredah in nedeljah)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam vodi naše misli;
  2. ki nam vodi naše besede;
  3. ki nam vodi naša dejanja.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je od mrtvih vstal;
  2. ki je v nebesa šel;
  3. ki je Svetega Duha poslal;
  4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel;
  5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Po vsaki desetki rožnega venca za Slava Očetu lahko dodamo še naslednjo molitev: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

(Vir: https://katoliska-cerkev.si/molitev-roznega-venca)