Mati Božja Pomočnica kristjanov na Bregu
Cerkev Matere Božje Pomočnice kristjanov se prvič omenja v 2. polovici 10. stoletja, uradnega podatka o tem, kdaj natanko je bila cerkev zgrajena, pa nimamo. Izročilo pravi, da je to najstarejša podružna cerkev šmartinske pražupnije. Tako cerkev Matere Božje na Bregu kot tudi cerkev v Drulovki sta bili namreč pred ustanovitvijo samostojne župnije podružnici pražupnije sv. Martina v Stražišču.
Prvotno se je cerkev imenovala »Marija v leševju«, ker je bila cerkev obraščena z leskovim grmovjem. Prvo uradno pisno omembo je Franci Petrič v tedniku Družina datiral v leto 1445, od samega začetka pa je bila posvečena Mariji in njenemu češčenju. Cerkev je bila večkrat prezidana in preurejena, konec 18. stoletja pa je dobila sedanjo podobo.
Omeniti velja še izredno lepo ohranjeno votivno sliko, ki spominja na velik požar leta 1717, ko je zaradi strele ogenj zajel vso vas medtem ko so vaščani plesali na nedeljo cerkvenega posvečenja. Z njo so se Brežani zaobljubili, da na ta dan ne bodo nikdar več plesali.
Cerkev ima danes tri oltarje:
- glavni oltar Matere Božje, delo mojstra Vurnika,
- stranski oltar sv. Ahaca in
- stranski oltar sv. Lovrenca.
Mojster Vurnik je glavni oltar izdelal v renesančnem slogu, vendar je v oltar postavil znameniti stari Marijin kip, ki je stal v prvotnem gotskem oltarju. Od tod izvirajo tudi kipi ostalih svetnikov: Andreja, Pavla, Petra in Janeza Evangelista.
Ob 30-letnici župnije je cerkev dobila nov kamnit oltar skupaj z ambonom in krstnim kamnom. V oltar so vdelane relikvije blaženega Lojzeta Grozdeta.
Leta 1999 je cerkev dobila tudi nove orgle, za katere so denar zbrali župljani sami. Cerkev ima 4 zvonove, pročelje cerkve pa krasi freska sv. Krištofa iz 16. stol, delo mojstra Jerneja iz Loke.
(Foto: Urša Einhauer)
K šmarnicam, ki so v mesecu maju vsako nedeljo ob 16h, od nekdaj prihajajo ljudje od blizu in daleč. God breške Marije Pomočnice Kristjanov je 24. maja, zato je ta dan v župniji celodnevno češčenje.
(podatke in fotografije povzela Simona P. Komloši po knjižici “Župnija smo ljudje: Župnija od prvih zametkov do ustanovitve/Avtorji Angelca in Lojze Fajfar, Tomaž Budkovič ” )