Pozdravljeni!

Lepo pozdravljeni pod okriljem Marije Pomočnice kristjanov
in svetega Mihaela!

Vsak človek hrepeni po tem, da ve, komu pripada, da ve, čigav je. Tako je za vsakega kristjana najprej pomembno, da ve, da pripada Kristusu. Takoj nato pa, da ve, kateri skupnosti na določenem območju, kjer živi, pripada. Tudi mora vsak čolnar vedeti, kje je privez njegove barke. Kakor naj bi vsak človek imel svoj dom, od koder bi prihajal in kamor bi se vračal, tako naj bi tudi vsak kristjan vedel, kje je njegov krščanski dom. Za vsakega kristjana bi to pomenilo, da ve, katera je njegova župnijska ali farna cerkev. Beseda fara izhaja iz nemške besede die Pfarre, ki pa je izpeljanka iz poznolatinske parochia, ta pa zopet izhaja iz grške besede paroikia, in pomeni soseska.

ŽUPNIJA je osnovna celica Katoliške cerkve. Izraz pomeni SKUPNOST, ki jo vodi župnik. Skupni besedni koren imamo tudi z drugimi slovanskimi jeziki: župa, županija, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki segajo v zgodnji srednji vek ali še dlje v preteklost. Pomenijo zaključene geografske enote določene upravne entitete oziroma njihovega vodje. Že etimološki izraz pomeni, da gre za nekaj skupnega. V duhovnem smislu pa pomeni, da vem, kje sem doma, da vem, komu pripadam. Vsi, ki smo krščeni, smo Cerkev z veliko začetnico, cerkev z malo začetnico pa pomeni stavbo, kjer se skupnost, imenovana Cerkev, srečuje. Kakor v vsej Katoliški cerkvi (mimogrede: katoliški pomeni vesoljni, vseobsegajoči), tako tudi v župniji velja, da življenje skupnosti sloni na treh temeljih: na oznanjevanju nauka Jezusa Kristusa, našega Odrešenika, na slavljenue ali praznovanju v bogoslužju ter na dejavni ljubezni do bližnjega.

Naselja Orehek in Drulovka s cerkvijo nadangela Mihaela ter Breg ob Savi s cerkvijo Matere Božje Pomočnice kristjanov so do leta 1983 pripadala pražupniji Kranj – Šmartin. Sedaj sestavljajo novo župnijo in potruditi se moramo, da bomo čimveč naredili za edinost v župniji, ki jo tvorimo in ji pripadamo.

Ciril Plešec, župnik

Novice

Nova navodila slovenskih škofov.

19. NEDELJA MED LETOM; 08.08.2021

»Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.«
(Jn; 6,51)

Spomin na dogodek, ko je Bog nasitil svoje izbrano ljudstvo v puščavi, je med Judi ostal zelo živ vse do današnjih dni. Vendar gre Jezus korak dlje in Judom pove, da so njihovi očetje jedli mano v puščavi, a so vendarle umrli, On pa je Večno Življenje, živi Kruh, ki prihaja iz nebes! In kdor bo jedel od tega Kruha, vekomaj ne bo umrl, pač pa bo živel večno. Judje so bili osupli! Tudi nam dandanes ta obljuba zveni tako visokoleteča, da je marsikdaj marsikdo ne vzame tako resno, kot bi jo moral. Jezus JE živi Kruh, Kruh za Življenje – večno Življenje! Marija, Njegova in naša Mati, je svojega Sina vzela zares, zato je bila z dušo in tudi telesom vzeta v nebesa. Tako bo Jezus tudi nas ob dopolnitvi časov sprejel k sebi, a le, če živimo iz dejstva, da je On večno Življenje. Celotno Marijino življenje je bilo predano služenje Bogu, hvalnica Bogu. Njen Magnificat je trajal od njenega rojstva do njene smrti. Pravzaprav še danes odmeva med nami.

Pa mi? Kje je naš Kruh Življenja? Koga poveličuje naša duša?