Pozdravljeni!

Lepo pozdravljeni pod okriljem Marije Pomočnice kristjanov
in svetega Mihaela!

Vsak človek hrepeni po tem, da ve, komu pripada, da ve, čigav je. Tako je za vsakega kristjana najprej pomembno, da ve, da pripada Kristusu. Takoj nato pa, da ve, kateri skupnosti na določenem območju, kjer živi, pripada. Tudi mora vsak čolnar vedeti, kje je privez njegove barke. Kakor naj bi vsak človek imel svoj dom, od koder bi prihajal in kamor bi se vračal, tako naj bi tudi vsak kristjan vedel, kje je njegov krščanski dom. Za vsakega kristjana bi to pomenilo, da ve, katera je njegova župnijska ali farna cerkev. Beseda fara izhaja iz nemške besede die Pfarre, ki pa je izpeljanka iz poznolatinske parochia, ta pa zopet izhaja iz grške besede paroikia, in pomeni soseska.

ŽUPNIJA je osnovna celica Katoliške cerkve. Izraz pomeni SKUPNOST, ki jo vodi župnik. Skupni besedni koren imamo tudi z drugimi slovanskimi jeziki: župa, županija, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki segajo v zgodnji srednji vek ali še dlje v preteklost. Pomenijo zaključene geografske enote določene upravne entitete oziroma njihovega vodje. Že etimološki izraz pomeni, da gre za nekaj skupnega. V duhovnem smislu pa pomeni, da vem, kje sem doma, da vem, komu pripadam. Vsi, ki smo krščeni, smo Cerkev z veliko začetnico, cerkev z malo začetnico pa pomeni stavbo, kjer se skupnost, imenovana Cerkev, srečuje. Kakor v vsej Katoliški cerkvi (mimogrede: katoliški pomeni vesoljni, vseobsegajoči), tako tudi v župniji velja, da življenje skupnosti sloni na treh temeljih: na oznanjevanju nauka Jezusa Kristusa, našega Odrešenika, na slavljenue ali praznovanju v bogoslužju ter na dejavni ljubezni do bližnjega.

Naselja Orehek in Drulovka s cerkvijo nadangela Mihaela ter Breg ob Savi s cerkvijo Matere Božje Pomočnice kristjanov so do leta 1983 pripadala pražupniji Kranj – Šmartin. Sedaj sestavljajo novo župnijo in potruditi se moramo, da bomo čimveč naredili za edinost v župniji, ki jo tvorimo in ji pripadamo.

Ciril Plešec, župnik

Novice

Nova navodila slovenskih škofov.
Praznik sv. birme 29.05., praznik prvega sv. obhajila 6.6.

Vsem, ki ste se v teh dneh spomnili župnije z nakazilom na TRR se iskreno zahvaljujemo. Bog povrni!

7. VELIKONOČNA NEDELJA; 16.05.2021

Resnica in sočutje 1945-2015 - Časnik

Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica.
(Jn; 17,18)

Preteklo nedeljo nas je Jezus vabil k ljubezni. Ne tisti, rožnati, “pocukrani”, z metuljčki in zaslepljenostjo, pač pa k zreli, rodovitni ljubezni, ki zmore odpoved in zmore videti dlje in globlje. Danes za nas prosi Očeta, naj nas posveti v resnici. Nehote se nam v ušesa prikrade rahlo cinično Pilatovo vprašanje o tem, kaj resnica sploh je. Resnica je, da je Bog Ljubezen. Biti v tej Resnici, pomeni ljubiti z Jezusovo, Božjo, ljubeznijo, s tisto ljubeznijo, ki ne išče svojega, ki ne manipulira in ne postavlja v ospredje sebe, pač pa drugega. S človeškega vidika je to izjemno težko. Še več – celo nesmiselno je, saj človek brez Boga težko preseže “daj-dam odnos” – torej, če ti mene ljubiš, te bom tudi jaz, sicer pa ne. Jezus ne postavlja pogojev, nima “članarine”, ampak na križu umre in odreši vse. Brez razlike, “člane” in “nečlane” – njegov edini pogoj je, da ga sprejmemo, da dovolimo, da stopi v naše življenje in ga priznamo za svojega Boga. To je Resnica.
Kljub temu pa, da Jezus pozna naša življenja in našo Resnico, ostaja sočuten z vso našo nemočjo, stisko, nepopolnostjo. Kajti – resnica in ljubezen porajata sočutje. To troje je neločljivo povezano.

Prosimo Gospoda, naj nas ohrani v Resnici.