14. in 15. nedelja med letom

…le eno je potrebno
(Lk; 10,41)

Vsak naj se zase briga in naj zase skrbi! Rek, ki ga danes tolikokrat slišimo in se z njim obmetavamo. Kaj mene briga moj sosed in kaj soseda brigam jaz! Jaz ga pustim na miru in tudi on naj mi da mir! Verjetno je to tudi razlog, da postajamo družba kronično osamljenih ljudi, osamljenost pa je ena najhujših bolezni sodobnega časa. Da smo nekomu blizu, pomeni da nam je zanj mar. Da nam zanj ni škoda časa, energije, tudi denarja. Običajno so nam blizu družinski člani, sorodniki, pravzaprav pa bi nam morali biti blizu vsi ljudje, saj smo vsi bratje in sestre v Kristusu. Skrb za bližnjega je vsekakor potrebna in pomembna, vendar nam vseeno ne sme zamegliti pogleda v Gospoda in ne skreniti kompasa, ki mora kazati v pravo smer. To poudari Jezus Marti – pohvali njeno skrb, pograja pa to, da ji njena skrb zakrije resnični smisel in cilj našega življenja.

Pozdravljeni!

Lepo pozdravljeni pod okriljem Marije Pomočnice kristjanov
in svetega Mihaela!

Vsak človek hrepeni po tem, da ve, komu pripada, da ve, čigav je. Tako je za vsakega kristjana najprej pomembno, da ve, da pripada Kristusu. Takoj nato pa, da ve, kateri skupnosti na določenem območju, kjer živi, pripada. Tudi mora vsak čolnar vedeti, kje je privez njegove barke. Kakor naj bi vsak človek imel svoj dom, od koder bi prihajal in kamor bi se vračal, tako naj bi tudi vsak kristjan vedel, kje je njegov krščanski dom. Za vsakega kristjana bi to pomenilo, da ve, katera je njegova župnijska ali farna cerkev. Beseda fara izhaja iz nemške besede die Pfarre, ki pa je izpeljanka iz poznolatinske parochia, ta pa zopet izhaja iz grške besede paroikia, in pomeni soseska.

ŽUPNIJA je osnovna celica Katoliške cerkve. Izraz pomeni SKUPNOST, ki jo vodi župnik. Skupni besedni koren imamo tudi z drugimi slovanskimi jeziki: župa, županija, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki segajo v zgodnji srednji vek ali še dlje v preteklost. Pomenijo zaključene geografske enote določene upravne entitete oziroma njihovega vodje. Že etimološki izraz pomeni, da gre za nekaj skupnega. V duhovnem smislu pa pomeni, da vem, kje sem doma, da vem, komu pripadam. Vsi, ki smo krščeni, smo Cerkev z veliko začetnico, cerkev z malo začetnico pa pomeni stavbo, kjer se skupnost, imenovana Cerkev, srečuje. Kakor v vsej Katoliški cerkvi (mimogrede: katoliški pomeni vesoljni, vseobsegajoči), tako tudi v župniji velja, da življenje skupnosti sloni na treh temeljih: na oznanjevanju nauka Jezusa Kristusa, našega Odrešenika, na slavljenue ali praznovanju v bogoslužju ter na dejavni ljubezni do bližnjega.

Naselja Orehek in Drulovka s cerkvijo nadangela Mihaela ter Breg ob Savi s cerkvijo Matere Božje Pomočnice kristjanov so do leta 1983 pripadala pražupniji Kranj – Šmartin. Sedaj sestavljajo novo župnijo in potruditi se moramo, da bomo čimveč naredili za edinost v župniji, ki jo tvorimo in ji pripadamo.


Prisluhnimo župniji, ko nas kliče in prosi za pomoč!

Ciril Plešec, župnik