Pozdravljeni!

Lepo pozdravljeni pod okriljem Marije Pomočnice kristjanov
in svetega Mihaela!

Vsak človek hrepeni po tem, da ve, komu pripada, da ve, čigav je. Tako je za vsakega kristjana najprej pomembno, da ve, da pripada Kristusu. Takoj nato pa, da ve, kateri skupnosti na določenem območju, kjer živi, pripada. Tudi mora vsak čolnar vedeti, kje je privez njegove barke. Kakor naj bi vsak človek imel svoj dom, od koder bi prihajal in kamor bi se vračal, tako naj bi tudi vsak kristjan vedel, kje je njegov krščanski dom. Za vsakega kristjana bi to pomenilo, da ve, katera je njegova župnijska ali farna cerkev. Beseda fara izhaja iz nemške besede die Pfarre, ki pa je izpeljanka iz poznolatinske parochia, ta pa zopet izhaja iz grške besede paroikia, in pomeni soseska.

ŽUPNIJA je osnovna celica Katoliške cerkve. Izraz pomeni SKUPNOST, ki jo vodi župnik. Skupni besedni koren imamo tudi z drugimi slovanskimi jeziki: župa, županija, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki segajo v zgodnji srednji vek ali še dlje v preteklost. Pomenijo zaključene geografske enote določene upravne entitete oziroma njihovega vodje. Že etimološki izraz pomeni, da gre za nekaj skupnega. V duhovnem smislu pa pomeni, da vem, kje sem doma, da vem, komu pripadam. Vsi, ki smo krščeni, smo Cerkev z veliko začetnico, cerkev z malo začetnico pa pomeni stavbo, kjer se skupnost, imenovana Cerkev, srečuje. Kakor v vsej Katoliški cerkvi (mimogrede: katoliški pomeni vesoljni, vseobsegajoči), tako tudi v župniji velja, da življenje skupnosti sloni na treh temeljih: na oznanjevanju nauka Jezusa Kristusa, našega Odrešenika, na slavljenue ali praznovanju v bogoslužju ter na dejavni ljubezni do bližnjega.

Naselja Orehek in Drulovka s cerkvijo nadangela Mihaela ter Breg ob Savi s cerkvijo Matere Božje Pomočnice kristjanov so do leta 1983 pripadala pražupniji Kranj – Šmartin. Sedaj sestavljajo novo župnijo in potruditi se moramo, da bomo čimveč naredili za edinost v župniji, ki jo tvorimo in ji pripadamo.

Ciril Plešec, župnik

Novice

Zdravstvene razmere v naši državi postajajo vedno bolj zahtevne, zato so naši škofje v skladu z navodili NIJZ in drugimi ukrepi vlade do nadaljnjega prepovedali obhajanje svetih maš z občestvom.

Več navodil si preberite tukaj.

Prav tako se verouk do nadaljnjega izvaja na daljavo. Starše in veroučence vabimo in prosimo, da snov, kolikor je mogoče, pogledate doma. Več….

NEDELJA 18.10.2020

»Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«
(Mt 22,21)

Farizeji so skušali ujeti Jezusa “na finto”. Pravijo, da je človeška domišljija nenadkriljiva, ko se je treba domisliti zvijače za to, da se nekoga pogubi ali muči. Če kdo, potlej Judje nismo marali davkov in dajatev, pa tudi danes niso preveč priljubljeni med nami, a so prav te nesrečne davke Judje postavili kot preizkusno točko pred Jezusa. Ta jih ozmerja s “hinavci”, saj je dobro vedel, kaj želijo doseči. Jezus je imun na bogastvo, slavo in čast tega sveta, hkrati pa vidi v njihov srca. Tega, kar On oznanja in prinaša, ne kupi noben denar tega sveta. Njegova Ljubezen in milost nista naprodaj, hkrati pa se podarjata skromnim, odprtim in čistim srcem ljudi, ki jim pohlep in napuh še nista zameglila pogleda. Dajte vladarjem tega sveta kar mislijo, da jim gre! Bog išče človeka, ne denarja. Bog išče srce, ne diamanta. Bog išče ljubezen in jo hkrati podarja. To je največji in tudi edini zaklad, za katerega se je vredno truditi in si prizadevati.